-
1 imeti koga za kaj
-
2 have
(to have or keep (something) in case or until it is needed: If you go to America please keep some money in reserve for your fare home.) imeti na zalogi* * *I [hæv]nounslang potegavščina, sleparijaII [hæv]transitive verb & intransitive verbimeti; vsebovati, imeti v sebi; imeti mlade, otroka ( to have a baby); imeti, preživljati ( to have a fine time dobro se imeti); obdržati, imeti (may I have it?); gojiti čustva, imeti (misli itd.); dobiti ( I've had no news); zvedeti od, slišati od ( I have it from my friend); znati, razumeti ( she has no German); jesti, piti, kaditi (I had a sandwich, some coffee, a cigarette); trditi ( as Plato has it); slang potegniti, prevarati koga; z nedoločnikom: morati ( I have to do it); z objektom in preteklim deležnikom: dati si kaj narediti ( I had a suit made); z nedoločnikom brez "to": dovoliti, trpeti (I won't have it, I won't have you say it);Druge fraze in rabe: slang you have been had — prevarali so teparliament the Ayes have it — večina je zafiguratively he had me in the argument — potolkel me jehave them come here — poskrbi, da pridejoyou have it coming — dobiš, kar zaslužišwhat would you have me do? — kaj naj po tvojem storim?I won't have you do it — ne dovolim, da bi to naredilhave done! — nehaj!I won't have it — tega ne trpim, ne dovolimyou have me, have you not? — ti me razumeš, kajne?he will have it that — on trdi, daI have it — že imam, spomnil sem seI would have you know — rad bi, da zvešI had him there — na tem sem ga ujel, premagal sem ga, bil sem močnejši od njegayou have it right — prav imaš, uganil sito have breakfast, lunch, dinner (supper) — zajtrkovati, kositi, večerjatito have s.th. by heart — znati kaj na pametto have an edge on — imeti majhno prednost, biti malo opitAmerican juridically to have and to hold — imeti v posesti, ne spustiti iz rokto have it in for s.o. — zameriti komu, komu kaj slabega želetito have a heart — biti usmiljen, imeti srceto have s.th. in mind — imeti kaj v mislihto have it (all) over s.o. — biti na boljšem od kogato have it out with s.o. — razčistiti stvar s komto let s.o. have it — kaznovati koga, odkrito komu povedati, kar mu greto have s.th. on s.o. — imeti koga v šahuto have s.o. on toast — imeti koga v rokah, prekaniti koga -
3 keep
[ki:p] 1. past tense, past participle - kept; verb1) (to have for a very long or indefinite period of time: He gave me the picture to keep.) obdržati2) (not to give or throw away; to preserve: I kept the most interesting books; Can you keep a secret?) obdržati (zase)3) (to (cause to) remain in a certain state or position: I keep this gun loaded; How do you keep cool in this heat?; Will you keep me informed of what happens?) imeti, (vz)držati4) (to go on (performing or repeating a certain action): He kept walking.) nadaljevati5) (to have in store: I always keep a tin of baked beans for emergencies.) imeti na zalogi6) (to look after or care for: She keeps the garden beautifully; I think they keep hens.) skrbeti za, rediti7) (to remain in good condition: That meat won't keep in this heat unless you put it in the fridge.) držati se8) (to make entries in (a diary, accounts etc): She keeps a diary to remind her of her appointments; He kept the accounts for the club.) voditi9) (to hold back or delay: Sorry to keep you.) zadrževati10) (to provide food, clothes, housing for (someone): He has a wife and child to keep.) vzdrževati11) (to act in the way demanded by: She kept her promise.) držati12) (to celebrate: to keep Christmas.) praznovati2. noun(food and lodging: She gives her mother money every week for her keep; Our cat really earns her keep - she kills all the mice in the house.) oskrba; stanovanje in hrana- keeper- keeping
- keep-fit
- keepsake
- for keeps
- in keeping with
- keep away
- keep back
- keep one's distance
- keep down
- keep one's end up
- keep from
- keep going
- keep hold of
- keep house for
- keep house
- keep in
- keep in mind
- keep it up
- keep off
- keep on
- keep oneself to oneself
- keep out
- keep out of
- keep time
- keep to
- keep something to oneself
- keep to oneself
- keep up
- keep up with the Joneses
- keep watch* * *I [ki:p]nounhistory osrednji grajski stolp, trdnjava, temnica; življenjske potrebščine, oskrba, stanovanje in hrana, vzdrževanje; paša, krma; military utrdba, reduta; plural igra, pri kateri zmagovalec obdrži dobitekto earn one's keep — preživljati se, zaslužiti za vsakdanji kruhII [ki:p]1.transitive verbdržati, obdržati, ohraniti, zadržati; držati se (zakona, navade); vztrajati, obdržati se; zadrževati koga; vzdrževati, čuvati, varovati, podpirati; nadzirati, na skrbi imeti, skrbeti za; imeti, voditi (trgovino), upravljati (šolo), imeti (sejo); imeti v zalogi; voditi (knjige, račune); praznovati, obhajati (praznik); imeti, gojiti (čebele, konje itd.);2.intransitive verbostati (doma, v postelji); počutiti se ( he ŋs well); držati se, ne kvariti se (hrana, vreme); kar naprej kaj delati ( she ŋs smiling); colloquially stanovati (where do you keep?)to keep s.o. at arm's length — ne dati komu do sebecommerce to keep books — voditi knjigeto keep s.o.'s counsel — varovati tujo skrivnostto keep one's countenance — ostati resen, zadrževati smehto keep clear of — izogniti se česa, čuvati se česato keep s.o. company — delati komu družboto keep company with — skupaj hoditi, družiti se zto keep s.th. dark — obdržati zase, ne izdatito keep one's end up — braniti svoja načela, opravljati svoje deloto keep an eye on ( —ali out for) —ali to keep one's eyes open ( —ali skinned) —ali to keep one's weather eye lifted — imeti odprte oči, budno pazitito keep the field — vztrajati, ne se umaknitito keep (a) guard over s.o. — čuvati kogasport to keep (the) goal — biti vratar, čuvati golGod keep you! — bog te varuj!to keep s.th. going — ohraniti kaj v tekuto keep s.o. going — komu (denarno) pomagati; ohraniti koga pri življenjuto keep one's ground — ne popustiti, vztrajati, ostati čvrstto keep early ( —ali good) hours — prihajati zgodaj domov, hoditi zgodaj spatto keep bad ( —ali late) hours — prihajati pozno domov, hoditi pozno spatto keep one's head — ne izgubiti glave, ostati mirento keep house — vzdrževati družino, gospodinjitito keep open house — biti gostoljuben, sprejemati goste ob vsakem časuto keep a good look-out — budno opazovati, pazitito keep s.o. for lunch — zadržati koga pri kosiluto keep pace ( —ali step) with — iti v korak, ne zaostajatiAmerican to keep plugging along — kar naprej garatito keep the pot boiling — životariti, komaj se prebijatito keep good relations with s.o. — ostati s kom v dobrih odnosihto keep a record of s.th. — voditi zapise o čemto keep sight of — imeti kaj pred očmi, misliti nato keep in suspense — pustiti koga v negotovosti; commerce imeti v evidenci (nerešeno zadevo)to keep track of — zasledovati (dogodke), biti na tekočemto keep one's temper — zadržati se, ne razburjati seAmerican to keep tabs on — nadzirati, budno spremljati (dogodke), zapomniti sito keep together — biti složen, držati skupajto keep watch (over, on) — stražiti koga, oprezovati za kom -
4 mean
[mi:n] I adjective1) (not generous (with money etc): He's very mean (with his money / over pay).) skop2) (likely or intending to cause harm or annoyance: It is mean to tell lies.) grd3) ((especially American) bad-tempered, vicious or cruel: a mean mood.) popadljiv4) ((of a house etc) of poor quality; humble: a mean dwelling.) reven•- meanly- meanness
- meanie II 1. adjective1) ((of a statistic) having the middle position between two points, quantities etc: the mean value on a graph.) srednji2) (average: the mean annual rainfall.) povprečen2. noun(something that is midway between two opposite ends or extremes: Three is the mean of the series one to five.) sredinaIII 1. past tense, past participle - meant; verb1) (to (intend to) express, show or indicate: `Vacation' means `holiday'; What do you mean by (saying/doing) that?) pomeniti2) (to intend: I meant to go to the exhibition but forgot; For whom was that letter meant?; He means (= is determined) to be a rich man some day.) nameravati•- meaning2. adjective((of a look, glance etc) showing a certain feeling or giving a certain message: The teacher gave the boy a meaning look when he arrived late.) pomenljiv- meaningless
- be meant to
- mean well* * *I [mi:n]adjectivenizek, navaden, manjvreden (stan, rod); boren, reven, oguljen, odrgnjen, umazan; nepomemben; prostaški, nizkoten, podel; skop, stiskaški; American colloquially popadljiv, hudoben (konj); American colloquially bolehenno mean foe — sovražnik, ki ni za podcenjevanjeno mean scholar — pametna glava. pomemben učenjakAmerican mean white — siromašen belec na jugu ZDAAmerican to feel mean over — sramovati se česaII [mi:n]adjectivesrednji, povprečenIII [mi:n]nounsredina; povprečje, povprečnost; (plural z glagolom v singular) sredstvo, način; plural premoženjeto be a means of — bitt česa kriv, biti povod za kajby all (manner of) means — vsekakor, na vsak način, za vsako cenoBritish English means test — preveritev premoženjskih razmer delavca, ki prejema socialno podporoIV [mi:n]1.transitive verbnameravati, imeti vmislih, kaniti, hoteti; (zlasti pasiv) nameniti ( for za); meniti, misliti; pomeniti;2.intransitive verbpomeniti (to komu)to mean mischief — imeti zlobne namene, imeti kaj za bregomto mean well (ill) by ( —ali to) s.o. — dobro (slabo) komu želeti, biti komu (ne)naklonjenwhat do you mean by it? — kaj hočeš s tem reči?, kaj naj to pomeni?to mean little to s o. — komu malo pomenitiI mean you to go — želim, da greš -
5 well
(to have a good, or bad, opinion of: She thought highly of him and his poetry.) imeti dobro/slabo mnenje o* * *I [wel]1.nounizvir, vrelec, studenec; vodnjak; figuratively začetek, praizvor; vrtina; jašek (v rudniku); globoka jama; tunel v snegu; architecture dušnik, prostor za dvigalo (lift), za stopnišče; ograjen prostor v sodni dvorani (za odvetnika); shramba za prtljago (v vozu, avtu); tintnik (v mizi); railway shramba za vodo; nautical shramba za ribe (na ladji); jašek za zaščito črpalkewell boring — vrtanje (studencev itd.)well-digger — kopač studencev, vodnjakovto sink a well — (iz)vrtati vodnjak;2.intransitive verbizvirati, vreti na dan, iztekati, brizgnitito well up — dvigniti se, privreti kviškuto well over — preliti se, razliti se; transitive verb pustiti izvirati ali tečiII [wel]1.adverbdobro, ugodno, primerno, pravilno; v redu; popolnoma, čisto, temeljito, pozorno, skrbno; zadostno, prilično, dosti; iskreno, prijateljsko, prisrčno; pametno, s premislekom, utemeljeno, upravičeno; verjetno, lahko mogoče, mordaas well — enako, prav tako; tudi; poleg tega, razen tega, kot tudiwell and good — dobro; sem zadovoljenwell away — daleč, na dalečas well as — prav tako kot, tako... kotwell done! — dobro storjeno!, odlično!, bravo!well met! — prihajaš kot naročen!to be well out of s.th. — imeti kaj srečno za sebojto come off well — dobro se odrezati, imeti srečoto do well — uspevati, prosperiratito stand well with s.o. — biti v dobrih odnosih s kom;2.adjectivedober, v dobrem stanju; ugoden; medicine zdrav, pri dobrem zdravjuthat's all very well but... — vse to je prav in lepo, toda...things are well with you — dobro gre za vas, stvari vam uspevajoit will be as well for you to know it — nič vam ne bo škodilo, če boste to vedeli;3.noundobro, blagor, blaginjalet well alone! figuratively ne vmešavaj se po nepotrebnem!; pusti pri miru!, ne vrtaj naprej!;4.interjectionno!, torej!, prav dobro!, neverjetno!; res?well! I never! — no, kaj takega pa še ne!well! don't cry! — no, no, nikar ne jokaj!well then? — no, in kaj (potem)? -
6 finger
['fiŋɡə] 1. noun1) (one of the five end parts of the hand, sometimes excluding the thumb: She pointed a finger at the thief.) prst2) (the part of a glove into which a finger is put.) prst3) (anything made, shaped, cut etc like a finger: a finger of toast.) prst2. verb(to touch or feel with the fingers: She fingered the material.) otipati- fingerprint
- fingertip
- be all fingers and thumbs / my fingers are all thumbs
- have something at one's fingertips
- have at one's fingertips
- have a finger in the pie / in every pie
- put one's finger on* * *I [fíŋgə]nounprst; mera za globino ali debelost; kazalec (na uri)by a finger's breadth — komaj, za lasto be finger and glove with s.o. — biti s kom zelo zaupento look through one's fingers — spregledati kaj, skozi prste gledatiII [fíŋgə]transitive verbotipati, dotakniti se; vzeti; music ubirati (strune); določiti prstni red -
7 bag
[bæɡ] 1. noun1) (a container made of soft material (eg cloth, animal skin, plastic etc): She carried a small bag.) torba2) (a quantity of fish or game caught: Did you get a good bag today?) ulov2. verb1) (to put into a bag.) spraviti v vrečo2) (to kill (game).) ubiti, ujeti (igra)•- baggy- bags of
- in the bag
- bag lady* * *I [bæg]nounvreča, torba, kovček; vrečka; lovska torba; lovska trofeja; balon; vime; plural colloquially hlače; figuratively odpustbag and baggage — z vsem, kar imato bear ( —ali carry) the bag — razpolagati z denarjem, obvladati položajto have s.th. in the bag — imeti kaj v dosegucolloquially it is in the bag — je skoraj gotovoto make a good bag — imeti lovsko srečo; prisvojiti si kajII [bæg]1.transitive verbdeti v vrečo; ujeti; ukrasti sestreliti (letalo); s srpom kositi;2.intransitive verbnapihniti se; razvleči se; ohlapno visetito bag butterflies — zbirati, loviti metulje -
8 keeping
noun (care or charge: The money had been given into his keeping.) varstvo* * *[kí:piŋ]nounvzdrževanje, nega, varstvo, čuvanje; skladnostto have s.th. in one's keeping — imeti kaj shranjeno, imeti kaj v rokah -
9 partial
1) (not complete; in part only: a partial success; partial payment.) delen2) (having a liking for (a person or thing): He is very partial to cheese.) imeti kaj posebno rad•* * *I [pá:šəl]adjective ( partially adverb)delen, parcialen; pristranski, nepravičen, neobjektiven (to); botany drugoten, sekundarento be partial to s.th. — imeti kaj posebno radeconomy partial acceptance — delno sprejetjeeconomy partial amount — delna vsotaeconomy partial bond — delna zadolžnicaeconomy partial loss — delna izgubaeconomy partial payment — delno plačiloastronomy partial eclipse — delni mrkmathematics partial fraction — delni ulomekII [pá:šəl]nounmusic physics (harmoničen) delni ton -
10 remembrance
noun (the act of remembering or reminding: a statue erected in remembrance of the dead.) spomin* * *[rimémbrəns]nounspominjanje, pomnjenje, pámetenje, pametovanje; spomin (of na); spominekremembrances plural (naročeni) pozdravito call s.th. to s.o.'s remembrance — spomniti koga na kajto come to s.o.'s remembrance — priti komu na miselto have s.th. in remembrance — imeti kaj v spominuto hold s.o. in fond remembrance — imeti, obdržati koga v lepem spominu -
11 thing
[miŋ]nounstvar, reč, predmet, stvor; bitje, oseba; posel, delo; colloquially oné, onegá; plural stvari, predmeti, obleka, pribor, potrebščine, hrana, lastnina; colloquially pohištvo; orodje; posodje; književna dela; stanje stvari, dejstvo; okolnosti, razmere, odnosi; svojstva; ureditev; misli, izjavethe thing — bistveno, prava stvarand the things colloquially in podobne stvari (podobno)for one thing — v prvi vrsti, prvothe first thing after — prva stvar nato, takoj natooh, poor thing! — o, revče!things person: juridically osebne, premične stvarithings real — nepremičnine, realitetethings political — stvari politike, politične zadeveof all the things to do! — in ravno to moraš napravitito have a thing about colloquially biti ves mrtev na (kaj); imeti strah pred; imeti (kaj) protito make a (good) thing of colloquially dobiti (izvleči) dobiček izto put things into s.o.'s head — vznemiriti koga (s kako novico) -
12 open
['əupən] 1. adjective1) (not shut, allowing entry or exit: an open box; The gate is wide open.) odprt2) (allowing the inside to be seen: an open book.) odprt3) (ready for business etc: The shop is open on Sunday afternoons; After the fog had cleared, the airport was soon open again; The gardens are open to the public.) odprt4) (not kept secret: an open show of affection.) odkrit5) (frank: He was very open with me about his work.) odkrit6) (still being considered etc: Leave the matter open.) odprt7) (empty, with no trees, buildings etc: I like to be out in the open country; an open space.) odprt2. verb1) (to make or become open: He opened the door; The door opened; The new shop opened last week.) odpreti2) (to begin: He opened the meeting with a speech of welcome.) začeti•- opener- opening
- openly
- open-air
- open-minded
- open-plan
- be an open secret
- bring something out into the open
- bring out into the open
- in the open
- in the open air
- keep/have an open mind
- open on to
- the open sea
- open to
- open up
- with open arms* * *I [óupən]adjective ( openly adverb)odprt (tudi medicine npr. rana); svoboden, javen, dostopen (to komu; npr. park); odprt (morje); nezavarovan, izpostavljen (motor); nezložen, odprt (časopis); prost, nezaseden (službeno mesto); figuratively dovzeten (to za); figuratively izpostavljen (to čemu); odkrit, neprikrit, očiten (zaničevanje, skrivnost itd.); odkrit, odkritosrčen (značaj, pismo itd.); radodaren, darežljiv; odprt, neodločen, nerešen (vprašanje, borba itd.); figuratively prost, dovoljen (lov, ribolov itd.); prost (čas); vrzelast, škrbast (zobovje); ne gosto naseljen; luknjičav (tkanina, ročno delo); economy odprt, tekoč (račun); grammar odprt (vokal, zlog); nautical ploven, nezaledenel, brez meglewith open arms — z razprostrtimi rokami, z ljubeznijoopen book — odprta knjiga, figuratively odkrit človekjuridically in open court — v javni razpravijuridically open and shut case — nezapleten primereconomy politics the open door — politika svobodne trgovinewith open eyes — zavestno, z odprtimi očmifiguratively to keep one's eyes (ears) open — imeti kaj pred očmi, budno paziti na kajwith open hands — z odprtimi rokami, darežljivoto lay open — razodeti, odkriti, pokazatito lay o.s. open to — izpostavljati se čemuopen ice — led, skozi katerega je še možna plovbato leave o.s. wide open to s.o. — pokazati komu svojo slabo straneconomy open market — svoboden trgmilitary open order — razmaknjena vojaška formacijaAmerican open shop — podjetje, ki ne dela razlik med sindikalisti in nesindikalistiopen town military odprto mesto, American mesto kjer je vse dovoljeno (hazardiranje prostitucija itd.)open time — čas, dovoljen za lovto throw open for — urediti, pripraviti, odpreti komujuridically open verdict — uraden odlok o smrti brez navedbe vzrokaopen water — plovna, nezaledenela vodaII [óupən]nounthe open — odprt prostor, svež zrak; odprto morje; javnostto come into the open (with s.th.) — razkriti se, biti popolnoma odkritosrčen, razglasiti (kaj)in the open — na prostem, na zrakuIII [óupən]1.transitive verbodpreti (tudi economy npr. račun); začeti, odpreti (tržišče, pogajanja itd.); razkriti (čustva, misli); juridically pustiti odprto; nautical zagledati (skrit objekt);2.intransitive verbodpreti se; figuratively razkriti se (to komu); odpirati se v, na; gledati kam, voditi kam (vrata, okno); nautical prikazati se (kopno)to open the ball — začeti prepir, biti spredajto open the eyes of s.o. — odpreti komu očimilitary to open fire — začeti streljatito open one's heart to — odpreti srce, odkriti svoja čustvato open o.s. to s.o. — zaupati (razodeti) se komu -
13 strong
[stroŋ]1) (firm, sound, or powerful, and therefore not easily broken, destroyed, attacked, defeated, resisted, or affected by weariness, illness etc: strong furniture; a strong castle; a strong wind; She's a strong swimmer; He has a very strong will/personality; He has never been very strong (= healthy); He is not strong enough to lift that heavy table.) močen2) (very noticeable; very intense: a strong colour; a strong smell.) močen3) (containing a large amount of the flavouring ingredient: strong tea.) močen4) ((of a group, force etc) numbering a particular amount: An army 20,000 strong was advancing towards the town.) ki šteje•- strongly- strength
- strengthen
- strongbox
- strong drink
- stronghold
- strong language
- strong-minded
- strong point
- strongroom
- on the strength of* * *[strɔŋ]1.adjectivemočan, krepak, čvrst, zdrav; žilav, odporen; energičen, odločen, neomajen; živ, živahen, prizadeven, vnet, podjeten; bister, pameten, prenikav, nadarjen. (za); izrazit; prepričljiv, tehten; vpliven; alkoholen, močan (pijača); ki ima šanse za uspeh (kandidat); hud (veter), smrdljiv, žaltav; grammar krepak (glagol); commerce trajen, soliden, trpežen, stalen; military številen, močan po številu; agronomy rodoviten; obsolete sramoten, škandalozen; ogorčen (boj)the strong — mogočne, vplivne osebe, na katerih strani je moč (oblast)strong argument — tehten, prepričljiv argumentstrong butter — žarko, žaltavo maslostrong cheese — oster, močno dišeč sirstrong flavour — oster, neprijeten okusstrong language — robato govorjenje, psovke, kletvicea strong market commerce ustaljen trg (tržišče)strong meat — težka hrana; figuratively tisto, kar morejo razumeti le zelo pametni ljudjestrong measures — ostre, drastične mere (ukrepi)strong mind — pametna glava, bister uma strong nose — markanten, izrazit nosto be strong on — imeti (kaj) za važno, živahno sodelovati pri (čem)to have a strong hold upon (over) — imeti veliko moč (oblast, vpliv) nahow strong were they? — koliko jih je bilo (po številu)?that is too strong! — ta je pa prehuda!to use strong language — robato, grobo se izražati, preklinjati, psovati;2.adverbmočno, zelo energično; izrecno, silnoto come (to go) it rather strong slang iti v skrajnost, pretiravatito be going strong slang dobro uspevati (iti), biti v dobri formito come out strong figuratively pošteno se lotiti (česa)he feels strong about it — to mu je pri srcu; vznemirja se zaradi tega -
14 hobby
['hobi]plural - hobbies; noun(something a person enjoys doing (usually frequently) in his/her spare time and not for pay: Stamp-collecting is a popular hobby.) konjiček* * *I [hɔbi]nounhobi, konjiček; archaic konjiček; history zgodnji tip dvokolesa; majhen sokol lovecto ride a hobby to death — pretiravati, popolnoma se posvetiti svojemu konjičkuII [hɔbi]intransitive verb American imeti hobi -
15 quarrel
['kworəl] 1. noun(an angry disagreement or argument: I've had a quarrel with my girl-friend.) prepir2. verb(to have an angry argument (with someone): I've quarrelled with my girl-friend; My girl-friend and I have quarrelled.) prepirati se- quarrelsomeness* * *I [kwɔrəl]nounto find quarrel in a straw — biti prepirljiv, iskati dlako v jajcuto have no quarrel with — ne imeti povoda za prepir, ne imeti kaj zameritito make ( —ali patch) up a quarrel — pomiriti se, izgladiti sporII [kwɔrəl]intransitive verbprepirati se, spreti se ( with s, z; for, about zaradi); pritoževati seto quarrel with one's bread and butter — pljuvati v lastno skledo, škodovati samemu sebiIII [kwɔrəl]nounhistory kratka puščica; rombasta ali kvadratna šipa; steklarski diamant; kamnoseško dleto -
16 suspect
1. [sə'spekt] verb1) (to think (a person etc) guilty: Whom do you suspect (of the crime)?; I suspect him of killing the girl.) sumiti2) (to distrust: I suspected her motives / air of honesty.) dvomiti3) (to think probable: I suspect that she's trying to hide her true feelings; I began to suspect a plot.) sumiti2. noun(a person who is thought guilty: There are three possible suspects in this murder case.) osumljenec3. adjective(not trustworthy: I think his statement is suspect.) sumljiv- suspicious
- suspiciously
- suspiciousness* * *I [səspékt]transitive verb & intransitive verb(o)sumiti, sumničiti, imeti na sumu (of zaradi česa); imeti (kaj) za verjetno ali možno; slutiti; misliti, domnevati ( that da); dvomiti (o čem), ne zaupati, biti nezaupljivI suspect him to be a liar, I suspect him of lying — mislim (zdi se mi, sumim), da on lažeI suspect you once thought otherwise — mislim (zdi se mi), da ste nekoč drugače misliliI half suspect you don't care for him — vse se mi zdi, da vam ni zanjto suspect s.o.'s honesty — dvomiti o poštenju neke osebeto suspect s.o. of theft (of murder) — osumiti koga tatvine (umora)to suspect a plot — sumiti zaroto, bati se zaroteII [sʌspekt]1.nounsumljiva oseba, osumljenec, verjetni storilecpotitical suspect — politično sumljiva oseba;2.adjectivesumljiv, dvomljiv, vprašljivto hold s.o. suspect — sumiti koga -
17 check
[ ek] 1. verb1) (to see if something (eg a sum) is correct or accurate: Will you check my addition?) preveriti2) (to see if something (eg a machine) is in good condition or working properly: Have you checked the engine (over)?) pregledati3) (to hold back; to stop: We've checked the flow of water from the burst pipe.) ustaviti2. noun1) (an act of testing or checking.) kontrola2) (something which prevents or holds back: a check on imports.) zapora, ustavitev3) (in chess, a position in which the king is attacked: He put his opponent's king in check.) šah4) (a pattern of squares: I like the red check on that material.) kariran vzorec5) (a ticket received in return for handing in baggage etc.) kontrolni listek6) ((especially American) a bill: The check please, waiter!) račun7) ((American) a cheque.) ček•- checked- checkbook
- check-in
- checkmate 3. verb(to put (an opponent's king) in this position.) matirati- checkout- checkpoint
- check-up
- check in
- check out
- check up on
- check up* * *I [ček]interjectionšah!; colloquially v redu, pravII [ček]1.transitive verbzadržati, ustaviti; dati šah; ukrotiti, brzdati; kontrolirati, pregledati, preveriti; grajati, posvariti; označiti; American oddati (prtljago);2.intransitive verbustaviti se, zadržati se; umakniti se; strašiti se; (at) zameriti kajAmerican slang umreti; American to check baggage — oddati prtljagoIII [ček]nounustavitev, ovira, prekinitevAmerican ček; račun; vstopnica; nalepni listek, etiketa; kupon; žeton; kontrola; plural kockasto blago; špranja; American certified check — od banke overjen čekcheck please! — plačati, prosimto have a check upon s.o. — krotiti kogato keep a check on s.th. — imeti kaj pod kontroloIV [ček]see cheque -
18 pat
[pæt] 1. noun1) (a light, gentle blow or touch, usually with the palm of the hand and showing affection: She gave the child a pat on the head.) lahen udarec2) ((of butter) a small piece; a lump.) kepica2. verb(to strike gently with the palm of the hand, usually as a sign of affection: He patted the horse's neck.) potrepljati3. adverb((often off pat) memorized, prepared and ready to be said: He had the answer (off) pat.) pripravljen* * *I [pæt]nountrepljanje; lahen udarec, tlesk; kepica (masla)II [pæt]1.transitive verbtrepljati; tleskati, tleskniti; trkati;2.intransitive verbploskati, trkati (on na)to pat on the back — pohvaliti, potrepljati po hrbtuIII [pæt]adjectivepripravljen, pripraven, pravšen, primerenIV [pæt]adverbravno prav, o pravem trenutkuto stand pat — biti neomajen, vztrajati pri svojem mnenju -
19 delight
1. verb1) (to please greatly: I was delighted by/at the news; They were delighted to accept the invitation.) navdušiti2) (to have or take great pleasure (from): He delights in teasing me.) uživati2. noun((something which causes) great pleasure: Peacefulness is one of the delights of country life.) užitek- delightfully* * *I [diláit]nounslast, naslada; radost; veselje; zavzetost, navdušenje; poetically mikto take ( —ali have) delight in s.th. — naslajati se nad čim, veseliti se česa, rad imeti kajto the delight of s.o. — v zadovoljstvo (veselje) kogaII [diláit]1.transitive verb( with) razveseliti, očarati, navdušiti;2.intransitive verb(in, at) razveseliti, navdušiti se, uživati, naslajati se -
20 endue
[indjú:]transitive verbarchaic ( with) obleči; opremiti; obvarovatito be endued with — biti opremljen s, imeti kaj
См. также в других словарях:
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rôka — e in é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó) 1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
držáti — ím nedov. (á í) 1. imeti kaj z rokami oprijeto: držati kozarec; držati za kljuko, vrv; detektivove roke so ga čvrsto držale; držal ga je kakor v kleščah / od smeha smo se držali za trebuhe / držita se za roke // z rokami imeti oprijeto kaj zaradi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jêzik — íka m (é í) 1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
za — prisl. izraža soglasje, pritrditev: biti, govoriti za; glasovati za / dobro premisliti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti; neskl. pril.: glasovi za; dokazi za in proti; sam.: ekspr. ob številnih proti je pričakoval… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
védeti — vém nedov. (ẹ) 1. imeti kaj v zavesti a) na osnovi zaznav, obveščenosti: ljudje marsikaj vedo; vedeti novico, resnico; vem, da si bil doma; vedeti za ime, naslov; dosti, za trdno vedeti; takoj sem vedel, kdo je; vedeti iz izkušenj,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zanímati — am nedov. (ȋ) 1. vzbujati pri kom hotenje, željo a) vedeti, izvedeti kaj: novica ga ni zanimala; bolj ko so mu resnico prikrivali, bolj ga je zanimala / zanima me mnenje drugih o tem; zanima me, o čem sta se pogovarjala / kaj pa je hotel?… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kázati — tudi kazáti kážem nedov. (á á á) 1. delati tako, da kdo lahko kaj gleda, opazuje: izgovarja se in kaže dokumente; kazal mu je vse vrste blaga / celo popoldne je kazala slike / rad kaže svoje stanovanje razkazuje // s prislovnim določilom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljubíti — in ljúbiti im nedov. (ȋ ū) 1. čutiti močno naklonjenost do osebe drugega spola: ker ljubi, je srečen; ljubiti dekle, moža; zašepetal je: Ljubim te; nesrečno, skrivaj, vdano, zvesto ljubiti; zelo sta se ljubila; nav. ekspr.: vroče ljubiti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
združeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da pride kaj skupaj na eno mesto: združevati knjige po avtorjih in strokah / združevati na enem mestu // delati, da pride kaj skupaj sploh: pri šivanju združujemo kose blaga; stroj, ki združuje vlakna / združevati v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pŕst — a m (ȓ ŕ) 1. vsak od petih gibljivih podaljškov dlani ali stopala: prsti so mu odreveneli; iztegovati, krčiti prste; pri plesu ji je večkrat stopil na prste; urezati se v prst; bobnati s prsti po mizi; tleskniti s prsti; debeli, dolgi prsti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika